|
Prijateljstvo in javna umetnost sta dve glavni temi,
ki se pojavljata v tem delu.
Izdelala sem modelčke šestih studijskih kolegov in hkrati prijateljev,
ki so opremljeni s kovčki, v katerih je dokumentirano njihovo delo in
tekst, v katerem najditelja naprošam za kakršnokoli povratno informacijo.
Umetnikov naslov je prav tako priložen.
Tako opremljene sem, s pomočjo helijevih balonov, spustila z dvorišča
likovne Akademije v zrak, v javnost. Ker so baloni vsebovali helij za
24 ur letenja, sem predvidevala, da jih bo razneslo po vsej Sloveniji
ali celo dlje.
Na to so vplivale vremenske okoliščine, smer in moč vetra ter druge ovire
in naklučja na poti. Modelčki so tako lahko pristali dobesedno kjerkoli,
na naseljenem ali pa nenaseljenem področju.
Simbolično lahko to pomeni prehod šolanih umetnikov v
javnost in njihove usode, ki jih bodo na tej poti spremljale. Po drugi
strani pa je to zanje tudi promocija, nek nov način komuniciranja, s katerim
pride umetnik na dom in ne obiskovalec v galerijo. Na tak analogen način,
sem želela vzpostaviti komunikacijo z naključno publiko in od njih dobiti
povratno informacijo.
Čez nekaj dni se je oglasil čolnar Josip iz hrvaške strani Kolpe, ki je
našel umetnico Polono v gozdu in bil naudušen nad projektom. Usode ostalih
pa mi na žalost niso znane.
|
|
|